Go tšweletša Baithuti ba go ba le Bokgonikakaretšo

Go na le dinepo tše nne tša baithuti ba go ba le bokgonikakaretšo, gomme nepo ye nngwe le ye nngwe e akaretša maikemišetšo a go ithuta. Le ge e le gore tše dingwe tša dinepo tša bokgonikakaretšo di hlagiša melawana ya bokgoni  bja tshedimošo bjo e lego kgale bo tšweletšwa, tše dingwe ke tše diswa, gomme tšona di hlagiša seemo sa lehono sa tshedimošo ye e tšwelelago.  Bontši bja maikemišetšo ao a itšego a go ithuta a tšwa kgole kudu go bokgoni bja tshedimošo ya setlwaedi, gomme a fana ka dipoelo tšeo di ka dirišwago ka maemong ao a fapafapanego a thuto.

Go ithuta bokgonikakaretšo go wela ka go dikarolo tše nne: maitshwaro (seo baithuti ba swanetšego go kgona go se dira ge ba feditše mešongwana ya go ithuta—mabokgoni, botsebi), kgopolo (seo baithuti ba swanetšego go se tseba ge ba feditše mešongwana ya go ithuta—kwešišo, peakanyo, tirišo, tshekatsheko), kamego (diphetogo ka go maikutlo goba ditebelelo tša moithuti  ka go šoma ka mešongwana ya go ithuta), le boitemogokgopolo (seo baithuti ba naganago ka sona mabapi le kgopolo ya bona—e lego kwešišo yeo e laetšwago mabapi le ka fao ba ithutago ka gona le gore ba ithuta bjang, seo ba se tsebago le seo ba sa se tsebego, dikwešišo tša bona tša peleng, le gore ba ka tšwela pele bjang go ithuta). Maikemišetšo a mangwe le a mangwe a go ithuta ka mo fase a tsena ka go legoro le tee goba a mantši go a, gomme a leipotšwe bjalo ka (B e rago maitshwaro, C e rago kgopolo, A e rago kamego, M e rago boitemogokgopolo).

Maikemišetšo a a go ithuta a lemoga gore “baithuti,” ba bokgonikakaretšo ka ge ba bitšwa ka tsela ye mo, ba swanetše go tšwela pele go ithuta, ka lebaka la seemo sa tshedimošo seo se tšwelelago kgafetšakgafetša le ka lebelo.  Barutiši le baithuti ba ka fihlelela maikemišetšo a ka ditsela tša mehutahuta, go eya ka seemo sa go ithuta, fao ba kgethago go sehlopha sa mešongwana ya go ithuta.  Maikemišetšo a bonwa ka kakaretšo, gore a dule a kgona go aroganywa, go tšweletšwa leswa, le go fihlelelwa ka maemong a mehutahuta.

Nepo ya 1: Sekaseka diteng ka mafolofolo mola ka go lengwe gape go sekasekwa go tšea lehlakore ga motho

1. Tiišetša botsebi eupša le go lemoga gore ditsebi di gona. (A, C)
2. Lemoga gore diteng ka mehla ga di tšweletšwe ka mabaka ao a kwagalago, le gore go tšea lehlakore go gona, bobedi ka fao go hlakahlakanego le ga phatlalatša. (C)
3. Gopodišiša ka fao o ikwago ka gona mabapi le tshedimošo goba le gore seemo sa Tshedimošo se lemoge maikutlo ao a farologanego. (A, M)
4. Nyaka tshedimošo go mehutahuta ya maikutlo le methopo. (B)
5. Tseba ka fao maikemišetšo a methopo, mohuta wa sengwalwa, le mokgwa wa phethagatšo di amago boleng bja yona ka seemong se itšego. (B, C)
6. Farologanya magareng ga tshwaotshwao ye e ngwadilwego le maikutlo ao a theilwego go dinyakišišo, go realo e le go lemoga gore boleng le ditumelo di akareditšwe ka go tshedimošo ka moka. (C)
7. Tseba boleng bja tshedimošo ya semmušo le ye e sego ya semmušo go tšwa methopong ye e farologanego ya inthaneteng, ya go swana le dinyakišišo, ye e tšweletšwago ke mošomiši, le di-OER. (C)
8. Sekaseka tsheedimošo ye e tšweleditšwego ke mošomiši ka maemong a kgašo ya setšhaba le go farologanya magareng ga maikutlo le ntlha. (B, C)
9. Sekaseka tshedimošo ka tsinkelo go tšwa go methopo ka moka, go akaretšwa diteng tše di fetogago tšeo di phatlalatšwago inthaneteng. (B)
10. Lekodišiša ka fao o ikwago ka gona ka ga tshedimošo ye e hlagišitšwego le ka fao se se amago phetolo ya gago. (A, M)

Nepo ya 2: Lekodišiša thoto ka moka ya bohlale ka maitshwaro le ka maikarabelo

1. Farologanya magareng ga go tšweletša tshedimošo ya mathomong le go kopanya leswa diteng tšeo di diretšwego laesentshe phatlalatša. (C)
2. Itlhohla gore o hlame mekgwa ya maitshwaro le ya go dirišwa la mathomo ka nepo ya go aga go dikgopolo tša ba bangwe tšeo o di hweditšego di le gona ebile o rerišana ka tšona. (A, M)
3. Gopodišiša mabapi le ka fao o ka kopanyago thoto ya bohlale ya motho yo mongwe gabotse le ka maitshwaro ka gare ga ditšweletšo tša gago tša mathomong le tšeo di kopantšwego le tše dingwe. (M)
4. Tšweletša le go abelana ka maikarabelo tshedimošo ya peleng le go kopanyo diteng tšeo di diretšwego laesentshe phatlalatša ka maitshwaro le go e beakanya leswa. (B)
5. Farologanya magareng ga tshedimošo ya phatlalatša le ya sephiri le go tšea diphetho tša maitshwaro a makaone le tšeo di nago le tsebo mabapi le go abelana tshedimošo inthaneteng ka maleba. (C)
6. Farologanya magareng ga khopiraete, Creative Commons, le dilaesentshe tša phatlalatša ka go bobedi tlhamong le go fa diteng tša mathomong le tša go beakanya leswa dilaesentshe. (B, C)
7. Tseba le go latela dikemelo tše itšego tša dika tša thoto ya bohlale ka seemong seo o šomago go sona. (B, C)

Nepo ya 3: Tšweletša le go abelana tshedimošo ka maemong a tirišano le a go kgatha tema

1. Ipona bjalo ka motšweletši gammogo le bjalo ka modiriši wa tshedimošo. (A, M)
2. Kgatha tema ka boikgopolo le ka maitshwaro a makaone ka maemong a tirišano. (B)
3. Šireletša sephiri sa gago le go šireletša tshedimošo ya gago ya inthaneteng ka mafolofolo. (B, C)
4. Abelana tshedimošo ka fao go nepagetšego le gabotse ka go tšweletša diteng o šomiša mekgwa le mafelwana a maleba le a sebjalebjale. (B)
5. Fetošetša tshedimošo ye e hlagišitšwego ka mokgwa o mongwe go ya go mokgwa o mongwe ka nepo ya go fihlelela bokaone dinyakwa tša batheeletši ba itšego. (B, C)
6. Lemoga gore baithuti le bona ke barutiši le gore o ruta se o se tsebago goba ba ithuta ka maemong a tirišano. (A, B, C)
7. Sekaseka ka tsinkelo le go tiišetša diteng tšeo di tšweleditšwego ke mošomiši le go di diriša ka maleba ge go hlangwa tshedimošo ye mpsha. (B, C)
8. Lemoga ditlwaedi le mekgwa ya setšo yeo e fapafapanego ka nepo ya go hlama le go abelana tshedimošo go bašomiši ba yona ba lefase ka bophara. (B, C)

Nepo ya 4: Hlama mekgwa ya go ithuta go fihlelela dinepo tša bophelo ka moka tša sephiri le tša sephrofešenale

1. Lemoga gore go ithuta ke tshepedišo le gore go gopodišiša ka ga diphošwana goba ka ga diphošo go feletša ka tsebo le dikutollo tše diswa. (M)
2. Sekaseka go ithuta ka nepo ya go tseba bobedi tsebo ye e hweditšwego le dikgoba tše di lego gona ka go kwešišeng. (C, M)
3. Lemoga gore go nagana ka tsinkelo go laolwa ke tsebo ya hlogotaba ebile go šala morago ka mafolofolo kwešišo ye e tseneletšego ka go dira diphatišišo le dinyakišišo. (A, B, C, M)
4. Go ganelela boleng, tlwaelo, le go fetogafetoga ka go ithuteng ga bophelo ka moka. (M)
5. Go tlwaela maemo a maswa a go ithuta mola ka go le lengwe o fetogafetoga mabapi le mekgwa ye e fapafapanego ya go ithuta. (A, B)
6. Tlwaela le go kwešiša ditheknolotši tše diswa le seabe seo di nago le ona go go ithuta. (A, B)
7. Go boledišana le go dirišana ka maleba ka maemong ao re phedišanago go ona ka nepo ya go ithuta go maemo ao a farologanego. (B, C)
8. Rerišana ka go ithuteng fao go nago le tshedimošo, fao go itaotšwego mo go hlohleletšago maikutlo ao a phatlaletšego lefase ka bophara ka go diriša dinyakišišo tša lefase ka bophara mabapi le seemo sa lehono sa kgašo ya setšhaba. (B, M)
9. Diriša go ithuta ga bokgonikakaretšo bjalo ka mekgwa le tirišo ya bophelo ka moka. (M)

E hlamilwe la mathomo ke bakgathatema bao ba bego ba tšea karolo ka go SUNY Innovative Instruction Technology Grant, Developing a SUNY-wide Transliteracy Learning Collaborative to Promote Information and Technology Competencies for the 21st Century, e theilwe go maikemišetšo a Mackey and Jacobson, Reframing Information Literacy as a Metaliteracy, C & RL, 72.1 January 2011 http://crl.acrl.org/content/72/1/62.full.pdf+html

Michele Forte (Empire State College), Trudi Jacobson (University at Albany), Tom Mackey (Empire State College), Emer O’Keeffe (University at Albany), and Kathleen Stone (Empire State College)

Batšeakarolo ba Tlaleletšo: Richard Fogarty (University at Albany), Brian Morgan and Kim Davies-Hoffman (SUNY Geneseo), Jennifer Ashton and Logan Rath (SUNY Brockport), Carleen Huxley (Jefferson Community College), and Nancy E. Adams (Penn State Hershey)

Setsopolwa se šišintšwego: 

Jacobson, T., Mackey, T., O’Brien, K., Forte, M., & O’Keeffe, E. (2018). 2018 metaliteracy goals and learning objectives. Metaliteracy. https://metaliteracy.org/learning-objectives/2018-metaliteracy-goals-and-learning-objectives/